Soraja Rutar Slivnik

Zakaj odločitev za poučevanje otrok?

Že zelo zgodaj sem začela s spoznavanjem raznolikosti, tako ljudi, delovanja, naravnanosti, sprejemanja, občutenja ipd. Vselej me je poleg šolanja zanimalo še kaj več, med drugim, da spoznavam in sprejemam drugačnost, predvsem, da pridobim čim več izkušenj in iz tega potegnem ter doprinesem kar največ. Zato sem tekom šolanja opravljala različna dela v vrtcih,varstveno delovnih centrih, v domu upokojencev…

Sodelovala sem tudi kot animatorka na delavnicah z otroki, starimi od 5-12 let, prav tako pa tudi delovala v Razvojnem centru kot svetovalka otrokom in mladostnikom na TOM telefonu. Globoko v sebi sem kmalu ozavestila, da je moje poslanstvo povezano z otroki, zato tudi odločitev za študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer razredni pouk. Tekom samega študija sem si nabirala ogromno izkušenj in spoznavala raznolikost otrok ter starostnih skupin.

Ravno v sodelovanju s šolami in z opravljanjem nastopov z učenci po šolah sem imela moč pridobiti v pogled v vse plati poučevanja, kdaj tudi tiste malo manj prijetne. Vsak otrok je namreč individuum zase inzačutila sem, tako skozi lastno izkušnjo, posledično pa tudi skozi spekter učitelja, in sipritrdila, da so šolski normativi o številčnosti otrok po oddelkih res preveliki.

Sam obsegučnega načrta in narava dela je bolj statična kot pa dinamična, bolj teoretična kot praktična in prav to je ena izmed ovir za kakovostno poučevanje in izpopolnjevanje otrok na njihovih močnih področjih. »Otrok ni vaza, ki jo je treba napolniti, ampak ogenj, ki ga je treba prižgati.« – Francois Rabelais.

Vse te izkušnje so mi dale neko razsežnost in dognanje, da si sama od vzgoje in izobraževanje želim nekaj drugačnega, bolj naravnega, biti bližje otroku. In prav ta naravnanost me je pripeljala do Zavoda Sole Libero, v katerem poteka naraven način šolanja, ki vključuje ogromno izkustvenega in individualnega učenja ter doživljajskega spoznavanja sveta v prepletu, tako v notranjem okolju, notranji učilnici kot tudi v zunanjem okolju, v naši naravni, gozdni učilnici.

Otroci so na ta način v stiku z naravo, posledično pa s tem tudi v stiku s samim seboj. S tem bi povezala slednji citat: »Vse v naravi nas stalno spodbuja, da smo to, kar smo.« – Gretel Ehrlich

Skupaj z otroki bomo v Sole Liberu gradili na povezanosti z naravo, drug z drugim in čim širšemu spektru pridobivanju znanja z raznolikih področij. Osebno sem naklonjena ljubezni do petja, plesa, pohodništva, smučanja, vrtnarjenja, živali, raziskovanja zdrave prehrane in vseživljenjske osebnostne rasti.

S svojimi izkušnjami in znanjem bom skozi delovanje otrokom skušala pripomoči k širitvi njihovih individualnih obzorij, da bodo tudi sami tekom svojega razvoja začutili moč in vrednost raziskovanja in bosta njihova zvedavost in radovednost vselej podprta z roko v roki.
Večkrat se vprašam, kaj je ključno, da otrokom v času odraščanja, izobraževanja nudim in jih naučim.

In vedno znova pridem do istega odgovora. Zelo pomembno je namreč, da bodootroci spontano in nevsiljivo gradili svoj močen notranji steber, ki bo vselej kos izzivom vsakdana, da bodo znali poskrbeti zase, bodo privzgojili občutek do sočloveka, narave,skratka vseh živih bitij na našem planetu, saj prav tovrstne stvari rišejo in bogatijo našo prihodnost.

S tem, ko v Sole Liberu raziskujemo in se učimo prek izkušenj, v naravi, pod svobodnim soncem, delamo na gradnji stabilne osebnosti in razširjanju dragocenega znanja.
Veselim se skupnega soustvarjanja na skupni izobraževalni poti pod svobodnim soncem.